[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Kot zasebnik da pritrja mojim nazorom! Kar zijal sem
ga. No, sem rekel in mu stresel roke, to me veseli! Jaz
sem e mislil ...
Priel je kriati. Kaj bo0 mislil, ti petrolr ti! Toliko
narodnjaka, kakor je tebe, je mene tudi 0 e in ve! Hakra-
ment! Ali ve0 , kaj sem storil kot dru0 tveni predsednik,
prejem0 i nem0 ki sodni dopis? Vrnil sem ga sodi0 u z
vljudno, pa odlono pro0 njo, naj nam dopisuje sloven-
ski, ker je dru0 tvo slovensko! Prosim te, kdo pa je
sodnija? Ali je sodnija zaradi prebivalstva ali je prebi-
valstvo zaradi sodnije? Ali je sodnija zavezana, da ure-
di svoje poslovanje po jeziku prebivalstva, ali je more-
biti prebivalstvo zavezano, posameznemu uradniku na
ast uiti se tujega jezika? Kaj?
S te strani nisem poznal Jo0 ta Pipa. Glej, sem si mislil,
mo je res narodnjak in njegova zavednost se ne nehu-
je pri Ciril-Metodovih vigalicah. Spo0 tljivo sem mu sa-
lutiral. Vso ast! sem rekel. Klobuk z glave pred ta-
kim sodnikom!
Postal je, ostrmel in stopil dva koraka nazaj. Kaj sod-
nikom! me je nahrulil. Kdo pa govori sedaj o sodniku?
Jaz ne! Ali si nemara gluh? O dru0 tvenem predsedniku
govorim, ta ima take nazore, ali razume0 ? Ne pa sodnik!
Kaj pa misli0 o sodniku? Sodnik vendar ne more pritrjati
mnenju, da se sodi0 u lahko od kogarkoli vraajo uradni
dopisi, ker komurkoli ne di0 i njih jezik! Kje neki! Ta bi
110
IGRAKE
BESeDA
bila lepa! Sodi0 u vrniti dopis je bila skrajna predrznost,
ki me je po pravici ogorila! To-to-to to je omalovae-
vanje sodnega ugleda, to je razalitev oblastva in le ob-
alovati je, da pred takimi izbruhi 0 ovinistine nestrp-
nosti niso varna niti najplemenitej0 a karitativna pod-
jetja! Take podlosti so zmoni sploh le Slovenci!
Postalo me je nekoliko sram, da sem Slovenec ...
No, sem vpra0 al, in sedaj? Ali misli0 dru0 tvenega
predsednika obesiti dati ali kaj?
Pomislil je malo in gledal grdo, kakor vrag iz kruglje.
Obesiti ne! je rekel. Toda nekaj se mora zgoditi! Si-
cer se neha drava, sicer se prine anarhija! Ali ne? Zato
sem se danes pripeljal v posvet k ,staremu , pa ga ni
doma! In stvar je nujna! Kaj pa ti pravi0 ?
Njegovo vpra0 anje je bilo gotovo zelo astno zame.
Preudaril sem pa najprvo, ali so zunanje okolnosti do-
volj ugodne mojemu ljudomilemu namenu, da mu od-
govorim po svoji najbolj0 i vesti in vednosti in ga s pri-
jateljskim nasvetom re0 im iz moreih dvomov. Poloaj
je bil tak, da mi je kazalo, potegniti ga par metrov naprej
po ploniku do hi0 nega vogala. Tako sem storil, po-
tem sem postal in izjavil: Skromen filozof kaj naj
koristnega svetujem praktinemu pravniku v tako za-
motanem vpra0 anju! Ti si predstojnik sodi0 a in ti si
predsednik dru0 tva in ta dva v eni osebi naj si dasta
zado0 enje! Zares, teavna in odgovoma je tvoja sluba
111
IGRAKE
BESeDA
in vesel sem, da sem profesor! Toda, kaj sem hotel
rei? Ali ima0 par dobro podkovanih evljev? Obuj jih,
ti svetujem! In s temi dobro podkovanimi evlji, ti sve-
tujem, daj samemu sebi po0 teno, izdatno, dvakratno
podrtano brco! To zado0 enje ti gre, po pravici si ga
zasluil!
To izpregovoriv0 i sem jadrno smuknil okoli vogala v
kavarno. In to je bila izborna taktina poteza. Kajti pri-
jatelj Jo0 t Pip je e dvigal roko k tretji narodni dokazni
figuri: h klofuti!
112
IGRAKE
BESeDA
Iz dnevnika pravnega praktikanta
TERMINOLOGIJA
ostal sem pravni praktikant. Pri justici sedaj najbol
Pje kae. O tem so me prepriali visoki in vi0 ji go-
spodje, ko sem se jim predstavljal. Veleodlien zlat
ovratnik mi je zanesljivo obljubil, da postanem v treh le-
tih gotovo adjunkt e ne ba0 v tej kronovini, pa go-
tovo v sosednji, severni, kjer tudi ljudje ive in kamor
prav radi vzemo na0 e krajane, deloma zavoljo jezikov-
ne usposobljenosti, deloma pa menda tudi zaradi starih,
prisrnih simpatij. Izjavil sem skromno, da sprejmem,
e in drugae, tudi mesto v sosedni kronovini. Veleod-
lini ovratnik je naklonjeno odobril ta moj sklep; sedaj
se pa bojim, ali se nisem s svojo izjavo prenaglil, in kaj
Hilda poree.
Torej v treh letih adjunkt, potem se pa vzameva s Hil-
do!
Dodelili so me preiskovalnemu sodniku A. astitljiv
mo resnega obraza in tuno sanjavega, vasih mrkega
pogleda; mnogoletna, skoraj neprestana dotika z vso
grozovito bedo love0 tva, telesno in du0 evno, zamorila
mu je pa v du0 i sleherno kal veselja za vselej. Kako
teaven poklic sem si izbral, a hkratu tako vzvi0 en!
113
IGRAKE
BESeDA
Stal je obleen v zimsko suknjo in s klobukom na gla-
vi pri odprtem oknu; visoka, okrogla, zelena, zapra0 ena
pe pa je puhtela tropino vroino od sebe. Bil je men-
da prehlajen; govoril je nekoliko zamolklo in moral si je
vekrat iztrebiti grlo na splo0 no obiajni nain.
Vpra0 al me je najprvo, ali se ne motim ali je go-
tovo, da sem njemu dodeljen, in kam da je to zapisati;
na le-to vpra0 anje mu, neve0 sodnim obiajem, nisem
vedel odgovora.
Pozvonil je, ukazal pazniku, naj poi0 e zame po hi0 i
kak stol, ki je odve, a naj pazi, da bo imel vse 0 tiri noge,
poprej pa naj prinese njemu, sodniku, kozarec mrzle
vode, a ne pozabi kozarca izplakniti.
Priela sva se meniti in je rekel, da mi lahko iz lastne
[ Pobierz całość w formacie PDF ]